Napredovala parodontoza je resno obolenje, ki prizadene tkivo, ki drži zobe v kosti.
V tej fazi pride do velike izgube kosti in umika dlesni.
Zobje postanejo majavi, spreminjajo položaj in lahko spontano izpadejo.
Pogosto so prisotni neprijeten zadah, krvavitve in občutek nelagodja pri žvečenju.
Če se terapija napredovale parodontoze ne začne pravočasno, je izguba zob neizogibna.
Simptomi parodontoze se razvijajo postopoma in pogosto dolgo ostanejo neopaženi.
Eden prvih znakov je krvavenje dlesni pri ščetkanju zob.
Dlesni so lahko rdeče, otekle in občutljive na dotik.
Sčasoma pride do umika dlesni in nastanka razmikov med zobmi.
Zobje lahko postanejo občutljivi, majavi ali spremenijo položaj.
Pogost je tudi neprijeten zadah, ki ne izgine po ščetkanju zob.
Če simptome zanemarimo, bolezen napreduje in lahko vodi do izgube zob.
Pojma »paradentoza« in »parodontoza« se pogosto uporabljata v vsakdanjem jeziku, vendar nobeden od njiju ni pravilen strokovni izraz. V zobozdravstvu uporabljamo izraz parodontitis, s katerim natančno opišemo kronično vnetno bolezen, ki prizadene dlesni, kost in druga tkiva, ki držijo zob v čeljusti.
»Paradentoza« je napačen izraz, ki ne označuje nobene dejanske diagnoze, medtem ko je »parodontoza« starejši, splošen izraz, ki se je nekoč uporabljal za podobna stanja, danes pa ni več v uporabi, saj ne opisuje aktivnega vnetja niti njegovega vzroka.
V praksi, kadar nekdo reče, da ima paradentozo ali parodontozo, najpogosteje dejansko misli na parodontitis. To je bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz zobnih oblog, kar vodi v vnetje, propad podpornega tkiva in - če se ne zdravi - postopno izgubo zob.
Zato je pomembno uporabljati pravilen izraz - parodontitis - saj ta jasno opredeljuje naravo bolezni in omogoča pravilno terapevtsko obravnavo.
Ne obstaja eno »najboljše zdravilo« za parodontitis, saj se te bolezni ne zdravi s tableto ali antiseptikom - zdravi se s terapijo, ki vključuje temeljito čiščenje, odstranitev vzroka vnetja in trajen nadzor nad stanjem.
Ključ do uspeha ni v kakšnem čudežnem mazilu ali ustni vodici, temveč v temeljiti strokovni obdelavi zob in korenin ter izobraževanju pacienta o pravilni ustni higieni. To pomeni:
odstranitev zobnega kamna nad in pod dlesnijo
čiščenje parodontalnih žepov (kiretaža)
v napredovalih primerih vodena terapija z antibiotiki, vendar le ob jasni indikaciji
redni kontrolni pregledi in profesionalno čiščenje vsakih nekaj mesecev
Sredstva za izpiranje ust (npr. s klorheksidinom) lahko pomagajo v fazi terapije, vendar niso nadomestilo za strokovno obdelavo. Enako velja za naravne pripravke - lahko ublažijo simptome, vendar ne morejo ustaviti propadanja kosti.
Torej, najboljše »zdravilo« za parodontitis je strukturirana terapija pod vodstvom zobozdravnika in dosledna skrb za vsakodnevno ustno higieno. To je edina pot zaustavitve napredovanja bolezni in ohranitve zob.
