Diagnoza gingivitisa: Gingivitis se pogosto odkrije med rednimi zobozdravstvenimi pregledi, kjer zobozdravnik oceni zdravje vaših dlesni ter natančno išče znake rdečice, otekline ali krvavenja. V določenih primerih lahko priporoči dodatne preiskave, kot so rentgenski posnetki, da podrobneje oceni stanje tkiv pod linijo dlesni.
Zdravljenje vnetja dlesni:
Profesionalno čiščenje zobnega kamna: Zobozdravnik bo odstranil plak in zobni kamen, da zmanjša vnetje.
Spremembe v ustni higieni: Redno ščetkanje zob, uporaba zobne nitke in antibakterijskih sredstev pomaga pri obvladovanju gingivitisa.
Uravnotežena prehrana: Prehrana bogata z vitamini in minerali krepi imunski sistem in podpira zdravje dlesni.
Antibakterijske ustne vodice: Zobozdravnik lahko priporoči posebna sredstva za izpiranje ust ali gele z antibakterijskim učinkom.
Preventiva gingivitisa vključuje redne zobozdravstvene preglede za zgodnje odkrivanje težav, temeljito ustno higieno z vsakodnevnim čiščenjem zob in uporabo zobne nitke, ter zdrav življenjski slog brez kajenja, ob uravnoteženi prehrani in nadzoru krvnega sladkorja.
Vnetje dlesni pod zobnim mostičkom je pogost pojav, najpogosteje zaradi oteženega vzdrževanja ustne higiene.
Hrana in bakterije se zlahka zadržujejo med mostičkom in dlesnijo, kar lahko povzroči vnetje, rdečico in neprijeten občutek.
Priporočamo redno uporabo zobne prhe za čiščenje pod mostičkom. Zobna prha učinkovito odstranjuje ostanke hrane in zmanjšuje tveganje za vnetje.
Če pa vnetje vztraja ali se pogosto ponavlja, je nujen obisk zobozdravnika. Vzrok je lahko karies pod mostičkom ali okužba nosilnega zoba.
Zgodnje prepoznavanje težav preprečuje resnejše zaplete.
Najpogostejši vzroki vnetja dlesni vključujejo:
- Slaba in nezadostna ustna higiena
Plak se nabira ob robu zob in povzroča vnetje dlesni.
- Kopičenje plaka in zobnega kamna
Neodstranjen plak sčasoma mineralizira in dodatno draži dlesni.
- Kajenje
Zmanjšuje dotok kisika v tkiva in oslabi naravno obrambo dlesni.
- Hormonske spremembe (npr. nosečnost, puberteta, menopavza)
Spremembe v ravni hormonov lahko povečajo občutljivost dlesni na dražljaje.
- Kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen (diabetes)
Povečujejo dovzetnost za okužbe in upočasnijo celjenje vnetih tkiv.
- Slaba prehrana in povečan stres
Vplivata na imunski sistem in zmanjšujeta sposobnost telesa za obrambo pred vnetji.
- Dolgotrajna uporaba določenih zdravil
zdravila lahko povzročijo zadebelitev oziroma bujanje dlesni in otežijo njihovo čiščenje.
Določena zdravila lahko vplivajo na zdravje dlesni - bodisi z njihovim zadebeljenjem, izsušitvijo ustne sluznice ali zmanjšano sposobnostjo čiščenja medzobnih prostorov.
Najpogostejše skupine zdravil, povezane z vnetjem dlesni:
Pomembno je poudariti, da se neželeni učinki ne pojavijo pri vseh osebah, vendar mora zobozdravnik prepoznati morebitno povezavo med zdravili in spremembami na dlesnih.
Zaradi tega vsem pacientom redno jemljemo podrobno anamnezo in jo obnavljamo enkrat letno, da lahko pravočasno prepoznamo morebitne simptome, povezane s splošnim zdravjem in terapijami, ki jih prejemajo.
Razlika med izrazoma ˝dlesni˝ in ˝zobno meso˝ je predvsem stvar jezika, strokovnosti in konteksta, v katerem se uporablja.
V vsakdanjem govoru pacienti pogosteje uporabljajo izraz ˝dlesni˝, saj je krajši ustaljen in večini bolj domač. V strokovni komunikaciji, zlasti v zobozdravstvu in medicini pa se pogosteje uporablja izraz ˝zobno meso˝, ki je natančnejši in bolj nevtralen.
Pomembno je poudarati da izraz zobno meso jasneje opisuje, za katero tkivo gre - mehko tkivo, ki obdaja zobe in prekriva alveolarno kost ter ima pomembno zaščitno, podporno in obrambno vlogo.
Izraz dlesni lahko zveni boli pogovorno ali nekoliko nedoločno, zato se v komunikaciji s pacienti in v izobraževalnih gradivih pogosto uporablja termin zobno meso, saj omogoča večjo jasnost in ohranja strokovno raven.
Vnete dlesni najpogosteje prepoznamo po rdečici, oteklini in blagih do močnejših krvavitvah med ščetkanjem ali čiščenjem z zobno nitko.
Nekateri pacienti občutijo tudi rahlo nelagodje, občutljivost ali utripanje na območju dlesni. Pogosto se pojavi tudi zadah, ki ne izgine kljub rednemu umivanju zob.
Če so dlesni vnete, so lahko videti sijoče, napete ali pa se umikajo z zobne površine, kar daje vtis poglobljenih medzobnih prostorov.
Pomembno je vedeti, da vnetje dlesni ne mine samo od sebe. Čeprav se simptomi lahko zdijo nenevarni, gre za začetno fazo vnetja, ki se lahko - če je ne zdravimo - razvije v resnejšo obliko: parodontitis.
Pravočasna diagnoza in enostavna terapija v tej fazi lahko popolnoma ustavita napredovanje bolezni ter dolgoročno ohranita zdravje dlesni in podpornega tkiva zoba.
