Obstaja več vrst zobnih nadgradenj oziroma materialov, iz katerih je nadgradnja lahko izdelana.
Vsaka ima svoje prednosti in področje uporabe, odvisno od položaja zoba, obremenitve ter estetskih zahtev:
1. Kovinski zatiček (najpogosteje zlitine):
Zelo trden in vzdržljiv, uporablja se pri zadnjih zobeh, ki so izpostavljeni večjim žvečilnim silam. Ni estetsko primeren za sprednje zobe, saj lahko proseva skozi krono - zlasti pri tanki sklenini ali keramičnih nadomestkih.
2. Steklovlaknasti zatiček:
Izdelan iz prosojnega materiala, dobro se veže s kompozitom in ne proseva skozi zob. Zaradi svoje estetske prednosti se pogosto uporablja pri sprednjih zobeh. Je tudi nekoliko bolj elastičen, kar zmanjšuje tveganje za pokanje korenine.
3. Karbonski zatiček:
Temnejše barve, redkeje v uporabi. Ima dobro trdnost, vendar slabše estetske lastnosti omejujejo uporabo pri vidnih zobeh.
4. Keramični zatiček (redko v praksi):
Zelo estetsko sprejemljiv, a krhek in dražji. Uporablja se pri zelo visokih estetskih zahtevah in le v posebej utemeljenih primerih.
V praksi se danes najpogosteje uporabljajo steklovlaknasti zatički, saj ponujajo dobro ravnovesje med funkcionalnostjo in videzom. Izbira materiala je vedno odvisna od potreb posameznega pacienta, terapevtskega načrta in mesta v ustni votlini, kjer se zatiček vstavi.