Puljenje modrostnega zoba je eden najpogostejših oralnokirurških posegov, zlasti pri mlajši populaciji. Modrostni zobje oziroma tretji kočniki so zadnji zobje, ki izrastejo - običajno med 17. in 25. letom starosti. Ker ima sodoben človek manjšo čeljust kot naši predniki, pogosto ni dovolj prostora za pravilen izrast modrostnih zob, kar povzroča številne zaplete: pritisk na sosednje zobe, zadrževanje hrane, bolečino, oteklino, vnetje zobnega mesa in nastanek cist.
Zato se modrostni zobje ne odstranjujejo samo ob bolečinah, temveč tudi preventivno - ko diagnostika pokaže, da bo njihov izrast otežen ali potencialno škodljiv za okoliške zobe in strukture. Na podlagi ortopana (rentgenske slike čeljusti) zobozdravnik oceni tveganje in poda priporočilo.Odločitev ni prenagljena, ampak temelji na dolgoročnem načrtovanju zdravja ustne votline.
Pomembno je razumeti, da se s tem posegom pogosto preprečijo resnejši zapleti, ki bi kasneje zahtevali zahtevnejše terapije. Pravočasna ocena in puljenje modrostnega zoba močno olajšata okrevanje in pripomoreta k ohranjanju stabilnosti celotnega zobnega loka.
Ko je modrostni zob odstranjen, se rana skrbno zašije z resorptivnimi šivi, da se spodbuja pravilno celjenje in zaščiti območje pred zunanjimi vplivi.
Impaktiran modrostni zob je zob, ki zaradi pomanjkanja prostora ali nepravilne smeri rasti ni uspel v celoti izrasti v ustno votlino.
Lahko je delno viden ali popolnoma zaostal pod dlesnijo oziroma v kosti. Čeprav morda ne povzroča težav, pogosto pritiska na sosednje zobe, povzroča bolečine, vnetja ali nastanek cist.
V mnogih primerih je priporočljivo puljenje. Odločitev se sprejme na podlagi kliničnega pregleda in rentgenskega posnetka.
